Uvod v 1Ga

1Go ali “enoto” je enota merjenja prostora, ki jo uporabljamo za opisovanje velikosti podatkovnih baz in digitalnih objektov. Za boljšo razumevanjo tega koncepta moramo se pozabiti na klasične matematične enote, kot sta meter https://casino1go.si/ ali kilometer.

Kako deluje 1Go

Enoto za prostorsko merjenje podatkov so ustvarili takratni znanstveniki in računalniški strokovnjaki. Namen je bil, da bi lahko lepše porazdeljeno spletili velike količine informacij na eno mesto.

1Go ni direktna podatek o velikosti datoteke, temveč se osredotoči na prostorski potreben za njena shranjevanja v standardni prostori (ali “disks”). Z drugimi besedami 1G zahteva toliko prostora za shranitev datotek kot je ena gigabitna jedinica. Podatke o velikosti 1Go lahko opredelimo tudi z napisi: ena Gigabajtina ali en Gibibajt.

Tipi in različice

Enote za prostorsko merjenje podatkov se imenujejo po navadi glede na standardni prostoru (ili “disks”). Prav tako obstaja več kombinacij z drugimi karakterističnimi znaki. Običajno uporabljajo naslednjih šest vrst enot:

1G – Gigabajt

  • Gibibajt

Veliki razliki so med seboj v tem, da:

1G = 10^9 (10^9) bajtov GB = 2^30 bazni baje

Izraz “kilobyte” je običajno uporabljen kot kratica za “kiB.” Kratice so razdeljene v podskupine skupin. Različne vrste upoštevajo zaporedje veliko števil, ki označuje velikost enote. Prav tako se uporabljajo kombinacije dvema znakoma za karakteriziranje prostora.

Primerjava

Da bi boljše razumeli, da dela ta sistem, ga lahko primerjamole na mero drugih zveznosti (obdelovanju podatkov). Primerjajte 1G s slovenskimi merili:

  • Kilo = 1000
  • Meta = 1.000.000

Vendar je že videti, da velika razlika obstaja med standardiziranimi prostorsko področji. V naslednjih primerjavah prikažemo le eno mero:

  • Gigabajt (GB)

    • Jedna gigabitna jednota meri 1 GB ali Gb.
    • Razlikuje se od Gibibajta (GiB), ki izhaja iz binarnega sistemskega zasnova. Ima različno veliko kot enota za shranjevanja podatkov, še posebej v slučaju velikih količin.

    Za boljšo razumevanje odnose med nomenclature mer lahko uporabimo naslednjega:

    • 1 GB = 10^9 bajtov
    • 1 GiB=2^30 bazni baje

Zaradi teh podrobnost je prav tako mogoče videti, da obstaja velik razliko med dvema sistemoma. To se zaradi velike razlike med njima pokaže v naslednjih primerjavah:

  • 1 GB = 10^9 bajtov
  • 1 GiB = 2^30 bazni baje

Izraz “kilobyte” je običajno uporabljen kot kratica za “kiB.”

Področja uporabe

Zahvaljujoč razvoju tehnik se v času spremembe mogoče primerjati številne prostorske enote. Med njimi pa so:

  • Podatkovni viri – velikost podatkovnega območja
  • Ciljeve sisteme – ciljni sistem za shranjanje datotek.
  • Različice merskih mest, ki so razviti drug od drugega sistema zasnova.

V zadnjih desetletjih se v času spremembe je moč opaziti veliko oblikovanje številnih podrobnost pri enoto za prostorsko merjenje podatkov. Kratek pogled na različice:

  • Velika uporabnost
  • Visoka zaporednost velikosti mera

Pri vsaki novi vrsti mese je prisotna nova vrednotenja tudi tudi njihove veliki lastnosti ter zato se pri spremembah moč opaziti le malo izmenjave med različnimi uporabnostmi prostorskega območja podatkov.

Konec

Številne mese so lahko v času spremenitve z vidika zahtevnosti, velikosti in njihov lastnosti. Na teh dveh faktorji se glede tudi prisotna razlika med vsako novo vrsto prostorskega območja podatkov.

Zato je pri primerjavi veliko mera vedno potrebno opaziti katero uporaba mese bi bila lahko prva na seznamu za izbiro.